O le a le paneta aupito lata mai na maua?

O le a le igoa o le paneta na maua talu ai nei?

kepler-186f

fetu tina
manino tele 4,625
Mamao 492 tausaga malamalama 151 pc
ituaiga spectral M1V
elemene fa'ata'amilo

O le a le mea na maua e le NASA i le 2020?

Ua faalauiloa e le NASA le mauaina o le paneta e pei o le lalolagi i le sone nofoia. Ua maua e le televise a le TESS ni paneta se tolu o loo taamilo i le fetu TOI 700, o se fetu itiiti e tusa ma le 40% le mamafa ma le lapoʻa o le La, o se tasi o i latou i totonu o le sone nofoia.

O le a le paneta aupito itiiti i le Solar System?

O paneta e fa e sili ona latalata i le La (Mercury, Venus, Earth and Mars) e tutusa lelei le paʻu malo ma le papa, o le mea lea ua faʻavasegaina ai i le vaega o panesitila poʻo papa.
...
Faiga la.

faiga paneta latalata Proxima Centauri System (4,25 tausaga malamalama)
faiga paneta

O le a le paneta na e maua ai vai?

Talu ai nei, na maua ai e le Curiosity rover faʻamaoniga o vai i Mars.

O le a le paneta muamua na maua?

Na faasilasila e William Herschel lona mauaina i le aso 13 o Mati, 1781, faʻalauteleina tuaoi o le Solar System mo le taimi muamua i le talafaasolopito faʻaonaponei. O Uranus foi o le paneta muamua lea na maua i le fa'aaogaina o se va'aiga mamao.

E FIAFIA:  O le a le fa'avasegaga o fetu?

O ai igoa o paneta fou?

O le 95% o mea fa'apitoa na maua e la'ititi nai lo Neptune ma e fa, e aofia ai le Kepler-296f, e la'ititi nai lo le 2 1/2 le tele o le Lalolagi ma o lo'o i totonu o le sone nofoia, lea e talafeagai ai le vevela o le fogaeleele mo vai vai. I le aso 10 o Me, 2016, na faasilasila ai e le NASA o le misiona a Kepler ua faamaonia 1.284 paneta fou.

O le a le mea ua uma ona maua e le NASA?

Kepler su'esu'e

Ua uma ona fa'agasolo. I le aso 11 o Me, 2016, na maua ai e tagata su'esu'e i fetu o lo'o fa'aogaina le Kepler Space Telescope a le NASA e sili atu i le 1 paneta tetele o le lalolagi o lo'o taamilo i isi fetu. O mea na maua o se vaega o le lisi o paneta fou e 284 na maua ma Kepler i le na o le tasi le aso.

O le a le suʻesuʻega faasaienisi o aso nei 2020?

Ua fa'amaonia mai e su'esu'ega: na tafiesea e le asteroid ia tainasoa

Na iloa e saienitisi o le osofaʻiga a le asteroid naʻo ia na faʻaumatia uma nofoaga e mafai ona nonofo ai dinosau, ae o le volcanism na tuʻua ai nisi o itulagi ola i tafatafa o le ekueta.

O le a le mea na maua i le 2020?

E lua ponaivi o le ulupoo talavou mai le hadrosaur Hypacrosaurus stebingeri, o se tainasoa na ola pe tusa ma le 75 miliona tausaga talu ai, na suesueina e se vaega o tagata suʻesuʻe i le amataga o lenei tausaga. Na latou maua ni fa'asologa o sela i ponaivi, atonu o se vaega o fausaga o lo'o iai le DNA.

O le a le paneta aupito itiiti i le Solar System?

Mercury: O le paneta pito sili ona laʻititi i le la, e sili ona latalata i le La ma sili ona vave, faʻavae i le uʻamea, e mafai ona vaʻaia mai le lalolagi i le mata le lava. Venus: O le paneta lona lua e sili ona latalata, e ese mai le La ma le Moon ma le tino selesitila sili ona susulu i le lagi.

O le a le paneta aupito tele ua maua?

Afai o le paneta pito sili ona tele i la tatou solar system, Jupiter, ua uma ona lapoa, mafaufau tasi faatolu lona mamafa.

E FIAFIA:  Na fa'apefea ona fa'alautele le Vateatea?

O le a le paneta tele i le atulaulau?

O le TrES-4 o se paneta tele, o loʻo i totonu o le faaputuga fetu o Hercules, o loʻo taamilo i le fetu GSC02620-00648, i le mamao e 1.435 malamalama-tausaga mai le Lalolagi. E 70% le telē nai lo Jupiter, ma o se tasi o paneta sili ona lauiloa i le atulaulau. O lenei paneta e faʻamaeʻaina se taamilosaga faataamilo i lona matua fetu i aso uma e 3,55.

O le a le paneta nofoia?

O le lalolagi o se fa'ata'ita'iga o se paneta o lo'o tu i le Circum-stellar Habitable Zone po'o le Temperate Zone o lona fa'atonuga o fetu - o le solar system. E tu i le averesi o le 150 miliona kilomita (150 km) le mamao mai lona fetu - le La.

Pe e mafai ona iai le vai i luga o paneta uma?

Ae o Mars e le na o le pau lea o le nofoaga i fafo atu o le lalolagi e maua ai le vai. Ua uma ona iloa e saienitisi le iai o vai i luga o Ganymede ma Europa (masina o Jupiter), ma Enceladus ma Titan (masina o Saturn), mo se faʻataʻitaʻiga. O le eseesega o le vai i luga o nei masina o loʻo i vasa o loʻo i lalo ifo o le aisa.

O le fea paneta e faia i taimane?

Talu ai o lenei soa fa'ata'amilosaga e le'i va'aia o le PSR J1719-1438 o le lapo'a lea o le paneta ma o lo'o faia i le kaponi, fa'atasi ai ma se fa'aputuga o le okesene e le'i iloa, e talitonu saienitisi o le lapo'a lea o se taimane tele. I li'o faasaienisi, ua ta'ua o le "Diamond Planet".

avanoa blog